Slovenska slovnica toporii pdf

Beseda g os pa se sklanja: Ednina: 1. D vojina: 1. Naglas pri a-jevski sklanji. E dnina: Im. Ednina: mehka osnova: rak rak-a rak-u rak-a pri rak-u z rak-om kraj kraj-a kraj-a kraj kraj-u s kraj-em.

Nekdaj je imela ta sklanjatev tudi z v a l ni k , ki pa se je izgubil. Daj no roko! Vidim voz, kamen, itd. Ako ima imenovalnik v zadnjem zlogu polglasnik, se v ostalih sklonih izpahuje, n. Glede polglasnika pomni: 1.

O kresi se dan obesi. Te osnove so ohranile v imen. Pomniti pa je, da se morejo sklanjati tudi po osnovah na -a, n. Tuja lastna imena na e privzemajo navadno j, n. Naglas pri 1. Ednina: Im. Dvojina: Im. Pri predloga ima daj. Po zgledu steber se sklanjajo besede, ki so ohranile v rod. Ednina: trda osnova: mehka osnova: Dvojina: mehka osnova: trda osnova: mest-o mest-a mest-u mest-o pri mest-u z mest-om mest-i mest mest-oma mest-i pri mest-ih z mest-oma polj-e polj-a polj-u polj-e polj-u polj-em.

Samostalniki, ki imajo v imen. V daj. Prvotne osnove na -u n. Iz rod. V imen. V rod. V orod. Sedaj se beseda dan sklanja tako: ednina: 1. Tuja lastna imena spreminjamo le v naslednjih primerih: 1. Kadar imamo za tuja kraj na imena s l o v a n s k o ali slovansko obliko, rabimo to, n. Nekatera imena imajo rodilnik na -a n , n. Prisiljeno je sloveniti imena kakor Inomost, Frankobrod itd.

Soglasnikov ne podvajamo, n. Carrhae, gr. Karrai , Cina lat. Cinna itd. Glede s k l a n j e veljajo pravila: V imen. Hera, Kasandra; Cina, Agripa. Alektoje; Ino, rod. Inoje; Leto, rod. Letoje; Kloto, rod. Klotoje itd. Pitagoras, rod. Pitagoru; Midas, rod. Mida; Pelopidas, Pelopida; — Naksos, rod. Naksa; Teos, rod. Teja; Delos, Dela; Ilion lat.. Ilium , rod. Ilija; Ajshilos lat. Eshilus ; rod. Ajshila Eshila ; Alkinoos, Alkinoja; — Demostenes, rod. Demostena; Orestes, rod. Patroklos, Menelaos ; Kalija gr.

Kallias ; Fabij, Ovidij, Vergilij lat. Fabius, Ovidius, Vergili. Stiks, rod. Po pomenu so pridevniki: 88 1. Rabijo se: 1. Dvojina: lep-i lep-ih lep-ima lep-i pri lep-ih z lep-ima lep-i lep-ih lep-ima lep-i pri lep-ih z lep-ima.

Za prvi red mu tr d a poje Levec. Nekaj pridevnikov se ne s k l a n j a , n. Vendar tudi: Tihi so bili otroci. Ta denar ni pravi.

Naglas pri pridevniku. Ednina; imen. Dvojina; imen. Pridevniki, ki imajo v imen. Stopnjevanje pridevnikov. Pridevniki imajo tri stopnje, in sicer: 1. Primernik se dela z obrazilom: 1. Prislovi primernika se delajo z obrazilom je, n. Sem spadajo tudi prislovi: bolj, dalj, manj nastali iz: bolje, dalje, manj e.

Stvar, s katero se dru ga primerja, stoji 1. Stvar, s katero se druga primerja, stoji 1. Nekateri pridevniki nimajo vseh stopenj. Primernika nimajo: dolnji, gornji, prednji, poslednji, zadnji, prvi , skrajni itd. Zaimek pronomen se rabi namesto samostalnika n. Zaimki so: 1. Osebni zaimki. Osebni zaimki so: jaz za prvo osebo , ti za drugo osebo , on, ona, ono za tretjo osebo ; povratno - osebni zaimek sebe za vse tri osebe. Za predlogi in pa, kadar zaimek poudarjamo, se je ohranila prvotna oblika nje, n.

Dekla jih je vzela; pojdi ponje. Ti zame, jaz zate, Bog za vse. Kaj bote delali? Mi bomo pisali pravilno: pisali bomo. Stritar l. Povratno-osebni zaimek sebe, se se rabi: 1. Pomeni vzajemnost, n. Svojilni zaimki. Povratno-svojilni zaimek za vse osebe: svoj, s voj a, svoje. Namesto nj e go v , njen, njun, nj i hov se rabijo tudi rodilniki osebnih zaimkov: njega, nje, njiju nju , njih, n. Svojilni zaimki se rabijo le, kadar imajo poudarek, n. Nj e g o v e g a brata sem videl, tvojega pa ne, toda: b r a t a njegovega sem videl, sestre pa nisem.

Kazalni zaimki. D vojina: te teh tema te pri teh s tema te teh tema te pri teh s tema. Oziralni zaimki. Oziralniki so: 1. Zaimek kdor in kar se sklanjata: 1. Zaimek kar se rabi v sklonljivi ali nesklonljivi obliki, n.

Gorje, k d o r nima doma, — k d o r ni nikjer sam svoj gospod. O rabi zaimka ka t e r i in ki pomni: 1. Kateri ste s tem zadovoljni, vzdignite roke. Namesto ki se rabi v takem primeru tudi da, n.

Nimam take stvari, da o kateri bi dejal, ne dam ti je. Pomni: namesto pridevnika g ot ov franc. Oblika en se rabi, kadar stoji pred samostalnikom; eden se rabi, kadar stoji brez samostalnika, n. Enako se rabi noben in nobeden, n. Toda: No b e d e n ni hotel pomagati. D ve lodrici je en tovor. Ta kralj je vladal od leta sedemdesetega do osemdesetega.

Pregibanje glagola imenujemo spregatev konjugacijo. Glagol lat. Tvoritev glagolskih oblik. Obrazila so pri glagolskih oblikah mnogovrstna; ta so: 1. Velelnikovo obrazilo ni ohranjeno za vse osebe; 3.

Glagoli te vrste se imenujejo priponski glagoli. Ako odpahnemo vse glagolske pripone, dobimo glagolsko podstavo, n. Glagolska podstava more biti: 1. Po tem imenujemo glagole korenske ali imenike denominativne ali glagolske deverbativne. Korenski glagoli so prvotni primarni , oni pa drugotni sekundarni. Glagole, katerih dejanje prehaja na predmet izven ose imenujemo prehi dne. Glagole, katerih dejanje ne prehaja na predmet izven osebka, imenujemo neprehodne, n.

Nekateri glagoli V. Spregatev po glagolskih vrstah. Korenska vrsta. Poleg prvotne oblike rast em se rabi tudi oblika rasem, zlasti v pesmih. Ostale oblike se tvorijo od osnov i-ti, id- em; priti, pridem; najti, najdem.

Spregatev je kakor v 1. Sem gredo: do l bs t i , dolbem; grebsti, grebem; skubsti, skubem; zebsti, zebe; hropsti, hropem; sopsti, sopem; tepsti, tepem; suti, spem; pleti, plevem. Oblike grebsti, tepsti, zebsti, dolbsti itd.

Naglas pri glagolih 1. Spregatev je kakor v 5. V sedanjiku se je prvotni polglasnik izgubil ali pa okrepil v a , n. Ta polglasnik se v V. Tvornosedanji del. Tvornopretekli del. Trpnopretekli del. Do meje U naproti vreje [Greg. Velelnik: bij, bijta, bi j t e; enako: sezuj, sezujva; poj, zapojva, pojmo. Sem gredo: p o b e g n i t i , -begnem; kreniti, krenem; dehniti, dahnem itd. To m i dobr o de ne: dene! Glagoli II. Pomni: od s pa t i so oblike II. Naglas pri glagolih II. Po zgledu pehniti gredo primeri, ki imajo p o l g l a s n i k v korenu, n.

Ta e ne spada h korenu; ako spada e h korenu, gre glagol v I. Vsi drugi glagoli, ki so se prvotno spregali po prvem razredu, so prestopili v drugi razred, n. Dalmatin: mi s m e j e m o pred Boga stopiti. Glagol s mej at i ima v sed. Glagoli, ki pomenijo kako trpnost, imajo le tvornopret.

Glagoli te vrste so ali korenski n. Naglas pri glagolih III. Nekateri glagoli imajo obojno obliko, n. Po zgledu prositi prvotno je bil kr a t e k samoglasnik v korenu! Po zgledu goditi se prvotno je bil k r a t e k samoglasnik v korenu! Vrstna pripona -a- ne sme spadati h korenu. Glagoli tega razreda so: 1. Nekateri glagoli te vrste imajo naglas samo na korenu, n. Spregatev 2. Posebej pomni: p o - z i v l j e m ali pozivam ne: pozivljam! Glagoli 2. Naglas pri glagolih 2.

Take oblike je pisal Fr. Nekateri glagoli tega razreda tvorijo s e d a n j i k kakor glagoli I. Velelnik se glasi: smej se! Glagoli 3. Pomni, da spada a v I. Glagoli VI. Mnogo glagolov VI. Glagoli z brezpriponskim sedanjikom. Osebna obrazila se pritikajo neposredno na koren.

Poleg vedo se rabi tudi vejo. Glagol sem se dopolnjuje po glagolih bodem in biti. Glagola bodem in bi t i imata v sestavi prehodnji pomen, n. Ostanek starega pogojnika je bi 3.

Ajdje Boga ne z n a j o Dalm. Vidite, kaj mu dajem, pa se brani. Kar ne pride iz srca, se ne prime srca. Trubar je pisal n. Izgubljal se je pod veliko skalo, okoli in okoli pa je bilo vse gosto zaraslo. Sede na skalo in zagleda napis. Gleda in gleda, pa ne more razmotati, kaj se bere. Ta ga odvede globoko pod zemljo. Prideta do silno velike cerkve in gresta noter. Stritar, v Zvonu ; v Zbranih spisih l. Babi se le pri.

Kaj si mu bil dal, kaj si mu bil storil ne: bil dajal, bil delal! Jenko, Zim. Kakor sem mu b il u k a z a l , tako je tudi storil.

Ali bi hvalil? V elelnik. Velelnik ima svojo obliko le za 2. Stari velelnik se redko rabi v 3. Varujte se greha! Bratje, v kolo se vstopimo! Velelnik se rabi: 1.

Od nekod se nam t. Trdilno bi rekel: Le pojdi! Trajni glagoli se pri nikanju spreminjajo v ponavljalne, n. Nikanje se lahko okrepi s prislovom nikar, n. Nikar ne hodi! Tudi: nikar, nikarta, nikarte! Nikanje v o dvi s ne m stavku, n. Tvornik, trpnik in srednjik. Trpnik: oseba ali stvar nekaj trpi, t. Srednjik: osebkovo dejanje prehaja nazaj na osebek; tvori se s povratnim zaimkom se; ime ima po tem, ker je v sredi med tvornikom in trpnikom, n. Brezosebno: ubilo ga je, udarilo ga je itd. Njiva se orje, cesta se nasipa itd.

Po v r a t n i g l a g o l i ne morejo imeti srednjika; pravilno je n. Kjer se prepirajo in pravdajo, tam gine ljubezen ne: kjer se prepira in pravda!

Prerokovano je bilo po preroku. Japelj, St. Slovanski jeziki ljubijo tvornik. Vodnik, Slovnica, I talijanska posebnost je n.

Treba bi bilo, da se ga prestavi v drug kraj slov. Kmete se vidi na polju slov. Zdrav si videti. Brdavsa je bilo nekaj videti. Lepo ga je bilo videti. Meni se je iz srca hotelo le-to jagnje z vami jesti.

Jaz sem satana videl, da je od neba padel kakor blisk. Kot dodatek imen, ki merijo na kako dejanje: a za pridevniki, n. Kastelec, Neb. Ljudska govorica. III, 44, neodvisno od Lutra. Debevec, Kratki nauki, Idi delavcev svat. Srajco sem dal p r a t. Predivo smo dali p r e s t. Pojdi, vrata zapri! Pelji se, sejem pogledaj Danjko ; b da napravimo namesto namenilnika odvisni stavek z veznikom da, n. Greva, da konja izbereva. Pr i de vno se rabi le redko, n.

Odkod ste si vi? Poleg teh ima jezik tudi take prislove, ki ne pojasnjujejo povedka, ampak njegovo vsebino, t. Nekateri pridevniki na -ski imajo prislovni pomen, kakor s l o v e n s k i , s rbski , l a t i n s k i , de j a n s k i , bratski. Zaimenski, ki izhajajo iz kakega zaimka, n. Imenski, ki izhajajo iz kakega imena, a iz pridevnikov, n. Predlogi z rodilnikom. Nepristni predlogi. Zraven prvotnih predlogov imamo tudi n e p r i s t n e predloge, t.

Predlogi z dajalnikom. Predlog z mestnikom. Predlog z r o d iln ik o m in orodnikom: s z. Predlog s z z rodilnikom gl. Na hvalo prizadevanju v. Predlogi so spojeni s svojim imenom in nimajo s v o j e g a nagl as a.

Tako se n. Zarad tega se predlogi, ki nimajo samoglasnika t. Pomni fie: z br a t i ne: skupaj zbrati! Opo mn ja. Ne: skupaj priti slov. Stavki, ki se tvorijo z vezniki, niso dobili svojega pomena od veznikov, ampak so vezniki dobili svoj pomen od stavkov, v katerih se nahajajo. Priredni vezniki so: 1. Podredni vezniki so: 1. Medmet stoji tudi v zvezi s s kl oni , n. Oh vode!

Oj bedaka! Da je sestre! Osnova je tisti del besede, ki se pri oblikovanju ne spreminja. Ako odpahnemo osnovam vse pripone, dobimo podstavo n.

Podstava samostalnikom in pridevnikom more biti: 1. Koren je tista prvina, iz katere so nastale vse sorodne besede kakega jezika. Ako primerjamo med seboj besede, ki so nastale iz is t e g a korena, dobimo p r v o t n i pomen kake besede pomenoslovje, semasiologija. Poleg izpeljave nastajajo slovenske besede tudi po p o d v o j i t v i in s e s t a v i.

Besede vrteti itd. Take tvorbe so n. Pripone pri samostalnikih. Pripona -t. To so prvotvorne ali sklanjatvene pripone. Nekatere izvedenke pomenijo predmet e, n. S to pripono -j, -ja, -je se tvorijo tudi svojilni pridevniki gl. Tujega izvora je pripona -ija, n. Pripona -av, -ava tvori samostalnike, n.

Pripona -an, -ana: a -an, n. S pripono -m, -ina, -ino se tvorijo tudi pridevniki gl. Pripona -nj i , nja: a -nj, n. S to pripono -nji se tvorijo posebno p r i d e v n i k i gl.

Pripona -r, -ra, -ro: a -r, n. Rippe , bed-ro, jadro, nedro, vedro, srebro. S to pripono se tvorijo t udi pridevniki, n. Pripona -ar, -ara: a -ar, rod. Pripona -ir iz: yr , -ira iz: yra : a -ir, n. Pripona -el, -ela, elo: a el, n. Pripona -ulj, n. Pripona - e l 1 pri osnovah na -i, n. Pripona -t, -ta, -to ; osnove na -i imajo -t, rodilnik - t i : a -t strsl. S to pripono se tvorijo pridevniki, n. Pripona -stvo strsl. Pripona -ot -et , n. Pripona -ut, -uta, -ut rod.

Pripona -et- v imenovalniku ednine e zaznamuje: 1. Pripona -oda, -ada, -da,3 j ad, n. Pripona -k, -ka, -ko: a -k, n. Pripona -ak semtertja -jak tvori: 1. Pridevniki so n. Pripona -tka je ohranjena le v malo besedah, n. Pripona -ica se pritika: 1.

Pridevnikom in zaimkom, n. Znaka l j in nj sta enotna, zato ju ne delimo, n. Sam ostalniki, n. Enako v prispodobah, n. Pridevniki, n. Prislovi, n.

Predlogi, n. Vezniki, n. O rabi naglasnih znamenj XVEI 2. Narod vas bo izpljunil kot z a v r e l i c o. Iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os. Bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti. Ju rk o pa, n e b o d i l e n , je pobral kost golenico in jim je mlatil rebra, da je kar treskalo.

P ika. Mladim srcem. Spisal Fr. Celovec K licaj! Molitev je kakor blaga m isel. Abel, Abela m. Ambrozij, -a m. Amsterdam, -a m. Arezzo -ezzo izg. A rij, -a m. Arsen, -a m. Baffin, -a m. Barthou m. Baudelaira; svoji.

Benedikt, -a m. Borgheseja; svoj. Borghesija; svoj. Bornea, 3. Brno, -a s. Bruselj, -sija m. Cervantesa; prid. Detela, -a, -u m. Dioniz, -a m. Dubrovnik, -a m. Duh, Bog sv. Game in Gama , prid. Gladstona; svoj. Goethe, rod. Grosupljega, mest. Zadel je v desko in ista j e pala z ropotom na tla. Scipio jun. Jtipiter, -tra m. Ali smo razbojniki, ka-li? T o ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, ki mi pravite Krpan kihati, -ham; kihanje, -a s.

Korint, -a m. Laplacea laplasa , svoj. Lenana, svoj. Leonarda da Vinci, svoj. Ni li to dokaz? Sem li ja z? Liptov, -a m. Locka, svoj. Louvra; louvrski, -a, -o loviti pog. M ania; prid.

Sloveni su u 6. Mnogi od njih bili su U drugoj polovini 7. U severnoj Bugarskoj osnovan je savez od sedam slovenskih plemena , koji se kasnije spaja s protobugarima. Tako je osnovana Bugarska , kojom je vladao kan Kubrat.

Kubrat, Kurt je bio Bugarski vladar kome je pripisana zasluga za stvaranje velike Bugarske O doseljavanju Hrvata ima vrlo malo savremenih izvora. Vizantski car Konstantin VII. Papa Ivan X. Tomisava "kraljem Hrvata". De administrando imperio bila prapostojbina Srba iz koje su oni krenuli na Balkansko poluostrvo.

Beloj Srbiji. Vladao je najverovatnije u periodu od oko Svoj vrhunac dostigla je za vreme vladavine cara Samuila. Njegov sin Mihajlo, postao je Bavili su se piratstvom i trgovinom.

Tokom 9. Kijevska Rusija nastaje u 9. Kijevsku Rusiju osniva veliki knez Kijeva Oleg oko Oleg je Kijevska Rusija je bila dosta retko naseljena. Novgorod je imao razvijen kanalizacioni sistem. Oko